Cerkev Sv. Jurija

Današnja župnijska cerkev sv. Jurija je zgrajena v beneško-renesančnem slogu. Arheološke raziskave so potrdile ostanke antične gradnje ter obstoj prve krščanske cerkve iz časov med 6. in 7. stoletjem. Zgodovinski viri potrjujejo obstoj župnije v 10. stoletju, kar je razvidno iz fragmentov stare cerkve v lapidariju, ki datirajo iz časa med 10. in 12. stoletjem. Staro cerkveno baziliko oglejskega tipa je nadomestila triladijska gotska cerkev, posvečena leta 1344. Današnjo podobo je cerkev dobila po dolgi obnovi med 1595 in 1637, s ponovno posvetitvijo 25. aprila 1637.

Cerkveni kompleks sestavljajo cerkev, prostostoječi zvonik in krstilnica na umetni terasi, zgrajeni na grebenu polotoka, nad središčem mesta. Podporno zidovje so zgradili leta 1641, na morski strani pa so teraso utrdili s kamnitimi oboki. Gradnja obokov, ki se je začela leta 1663, je trajala do leta 1804. Zaradi erozije morja močno načete oboke so leta 1998 obnovili.

Ob prezbiteriji sta prizidani zakristiji, pravokotna cerkvena ladja ima ob straneh šest stranskih oltarjev, ob zahodno steno je prislonjen pevski kor. Zahodna fasada je oblikovana kot tempeljsko pročelje s pilastrsko členitvijo in trikotnim čelom ter odraža vpliv renesančne beneške arhitekture. Na podnožju pilastrov sta ohranjeni kamniti plošči z napisi o posvetitvah cerkve leta 1344 in 1637. Prvi napis se navezuje na legendo o čudežnem dogodku, ko je sv. Jurij 21. julija leta 1343 rešil mesto pred hudim neurjem. Drugi napis potrjuje obnovo cerkve leta 1608, ki jo je vodil kamnoseški mojster Bonfante Torre iz Benetk.


Vir: Wikipedija