Cerkev sv. Donata se v pisnih virih omenja prvič leta 1325, čeprav je verjetno nastala že pred tem letom. Cerkev je bila zgrajena na pobudo družine Del Senno, ki je v Piran prišla v 13. stoletju, posvečena pa je škofu in mučencu svetemu Donatu[1]. Njene podobe iz časa nastanka ne poznamo.
Bogoslužju je služila vse do leta 1824. Leta 1940 so oltar prenesli v kapelo v Portorož, sedaj pa je verjetno v avli cerkve Rožnovenske matere božje. Baročna fasada cerkve iz poznega 17. stoletja, z umirjenim klasicističnim spodnjim in razigrano razgibanim zgornjim delom, ustvarja slikovit poudarek baročno preoblikovanega trga. Leta 1776 so na mestu starejšega vodnjaka na trgu zgradili velik vodohran (cisterno), oblikovano kot dvignjeno pravokotno kamnito ploščad..
Mesto je v 18. stoletju s to gradnjo rešilo funkcionalni problem oskrbe z vodo na izjemno domiseln, urbanističen in oblikovno kvaliteten način. V prvi polovici 20. stoletja pa je mesto Piran potrebo po boljši oskrbi z električno energijo reševalo tako, da je, ob ohranitvi fasadne kulise, porušilo kvalitetno sakralno arhitekturo in na njeno mesto postavilo transformatorsko postajo.
Spremenila pa se je namembnost po zahtevah investitorja. Dekonsakrirani cerkvi je bilo treba vrniti nekdanje dostojanstvo, navkljub novi vsebini, ki je obsegala tako galerijsko-razstavno kot tudi prodajno dejavnost. Galerija obsega razstavni prostor, prodajni prostor in klet.
Vir: Wikipedija