Občinska palača

Mestna hiša ali Občinska hiša stoji na severozahodni stranici Tartinijevga trga v Piranu in predstavlja mestno znamenitost. V njej je sedež Občine Piran. Dvoetažna stavba dominira nad tem delom trga. Zgrajena je bila leta 1879 na mestu starejše občinske hiše iz 13. stoletja po načrtih arhitekta G. Righettija, slog je neorenesančen.

Benečani so ob svojem prihodu v Piran konec 13. stoletja zunaj takratnega obzidja, ob mandraču, postavili Mestno hišo. Imela je romansko-gotski izraz; njena fasada je bila polna vzidanih grbov in napisnih plošč. Porušili so jo leta 1877. Poleg stare Mestne hiše so takrat porušili tudi nadhod, ki jo je povezoval z nekdanjo Ložo. Novo Občinsko palačo so dokončali dve leti pozneje. V njeni osrednji osi je v drugi etaži vzidana kamnita figura leva z odprto knjigo kot spomin na Serenissimo in staro Mestno hišo. Beneški lev s knjigo je bil vzidan na večini pomembnejših mestnih stavb; odprta knjiga je pomenila mir, zaprta pa vojno. V atriju palače so vzidane napisne plošče z nekaterimi grbi iz stare Mestne hiše ter poligonalni kamen s količinskimi merami.

Zanimiva je legenda o sliki, ki je pred mnogimi leti v Piranu še živela in se s pripovedovanjem prenašala iz roda v rod. Tako pravi: V 16. stoletju je piransko župno cerkev sv. Jurija na griču močno načel zob časa. Sv. Jurij je na sramoto opozoril meščane. Izbral si je dečka, ki se je prav tedaj mudil v pristanišču, in mu naročil, naj županu pove, da je on, božji konjenik, zelo ogorčen, ker se njemu posvečena cerkev tako neslavno podira. Samo še čudež jo drži pokonci, ki pa tudi ne more večno trajati. Zato je skrajni čas, da se Pirančani lotijo obnove. Deček je prestrašeno izjecljal: »Kaj pa, če mi župan ne bo verjel?« Sveti vitez je zapretil: »Bo takoj oslepel!« Žal se je zgodilo, da je svojo grožnjo moral uresničiti. Župan je bil ob vid, mali posrednik pa je izginil. Tedaj se je slepi župan globoko zamislil. Sklical je veliki svet, skupino preudarnih in modrih mož, ki so mu pomagali upravljati mesto, in jim zaupal svojo skrb. Skupaj so sklenili, da cerkev sv. Jurija popravijo. Na veduti mesta v zgornjem levem kotu slike je lepo vidna stara cerkev sv. Jurija z zvonikom in krstilnico. O zidanju kompleksa župne cerkve sv. Jurija z zvonikom in krstilnico po današnji razporeditvi, pa tudi o gradnji mogočnih podpornih obokov na severni in južni strani cerkvenega griča, so se odločali že v času nastanka slike, čeprav je bil kompleks dokončno zgrajen šele v prvi polovici 17. stoletja. Na platnu Domenica Tintoretta je v prvem planu naslikan »srečen konec«; županu se je vrnil vid in vrnil se je deček, ki je pokleknil pred prestol med skupinama piranskih odličnikov. Vsi so bili zadovoljni, nebeščani in zemljani
Vir: Traven.si